Nekaj napotkov za fotolov

Že več kot deset let potujem po skoraj vseh celinah in fotografiram živali, vodim skupine fotografov in tečaje naravoslovne fotografije. Videl in preizkusil sem že marsikaj lepega, čudnega, posebnega … In kaj sem ugotovil v vseh teh letih fotografiranja po Afriki, J in S Ameriki, Evropi in Aziji?

Bližnjic ni. Naključij ni. Veliko sreče potrebuješ že za povprečen izdelek, za dober posnetek pa še kaj več. In ko greš na pot, se ti mora posnetek, ki ga želiš, že prej oblikovati v tvoji glavi, da ga prepoznaš, ko pride priložnost. To ni mogoče le z enim naključnim obiskom v množici drugih ljudi.

Za dobro fotografijo (ne glede na tematiko) moraš veliko delati. Ne samo pri lokaciji, temveč predvsem pri sebi, svojem znanju, študiranju drugih fotografov (ne kopiranju) in dobri pripravi pred potovanjem. Na potovanju pa seveda pride prav vsak nasvet ali izkušnje drugih, zato so fotografska potovanja tudi postala tako popularna, ker se lahko vsaj delno učiš in izkoristiš znanja ter napake drugih. Fotolov je eden izmed zahtevnejših fotografskih podvigov. Ko narediš vse, kot je treba, pa še vedno nič nimaš, če ti ni narava milostna.

Nekaj sestavin uspešnega fotolova (fotolovca):

• Potrpežljivost (dobre ritne mišice), da lahko ure presediš v skrivališču, na avtu ali na čolnu.
• Odpornost proti vremenskim pojavom (najboljše fotografije so velikokrat narejene v najbolj nemogočih vremenskih razmerah).
• Psihična stabilnost (da preneseš začudene poglede ali neprijetne komentarje, ko te vidijo ležati v blatu ali jarku, ko si sam s sabo dolge ure na preži, ko te žena/mož ali mama vpraša: „A ti je treba tega?“).
• Poznavanje živali, njihovih običajev, navad, lokacije in s tem predvidevanja njihovih aktivnosti.
• Dobra in primerna oprema.
• Sreča, ki se povečuje s pogostostjo obiskov posamezne lokacije, poznavanjem živali in lokacije ter vztrajnostjo in urjenjem.
• Odnos do Narave. Prišli smo v goste zato se obnašajmo tako, da ne vznemirjamo ali celo poškodujemo divje živali, njihovo okolje… Če nam je Narava milostna in nam pokaže svoje skrivnosti, svoja čudesa, pustimo jih še za druge, da posledic naše morebitne nečimrnosti in neumnosti ne bodo imele živali in s tem mi vsi. Svet brez divjih bitij, ne bi bil svet, ki ga poznamo sedaj. Še tako dobra fotografija ne upraviči nasilja nad naravo, ki ga nekateri fotografi izvajajo – zavestno ali nevede, rezultal je isti.

Žal za fotolov potrebuješ dobro (drago) opremo za dobre fotografije. Lahko seveda začneš z vsakim aparatom, a za resno delo (tudi če je samo hobi), potrebuješ DSLR in kakovosten objektiv vsaj do 300/400 mm (70-300 mm, 80-400 mm ali 100-400 mm ali fiksni 300 mm f/4,0 …). Ker je glavnina fotolova v slabih svetlobnih razmerah (zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, dež, sneg, v gozdu …) je zelo dobro, da imaš aparat, s katerim lahko slikaš z visokimi ISO-nastavitvami. Idealni so zoom objektivi z veliko svetlobno jakostjo, za safari je 200-400 mm f/4,0 pravi. Tudi 80-400, 100-400 ali 120-300 2,8 je super, tudi Sigme, Tamaroni 150-600 mm so odlična kombinacija kakovosti in cene ter seveda vsi fiksni, kot so 500 mm f/4,0, 400 mm f/2,8 … Telekonverter je nepogrešljiv, obstajajo 1,4x, 1,7x in 2,0x; kakovost sicer malenkost pade, a pri 1,4 se to skoraj ne opazi.

Moja safari oprema sta dva aparata (sam uporabljam Nikon), običajno en polni format senzorja in drugi s senzorjem APS ali crop, 500mm f/4,0 objektiv, s katerim naredim 60 odstotkov fotografij, 30 odstotkov jih je s 70-200 mm f/2,8 objektivom (ki ga nameravam zamenjati za 80-400 ali 150-600 objektiv) in nato še makro, fiksni 50 mm f/1,4, širokokotni … Odvisno od tega, kam potujem in kaj bom tam fotografiral (tudi pokrajina in ljudje ali samo živali). Vedno imam še TC14 in bliskavico SB900 (če slikam več makro potem imam zraven še drugo bliskavico).

Zadnja leta sem za široki kot in popotniški komplet uporabljam sisteme brezzrcalnih fotoaparatov, filme snemam z Nikon D810 in D500 in za široki kot in ulično fotografijo uporabljam odličen Fujijev sistem (X-E2 in 14mm, 35mm, 90mm, 18-55mm…).

Pomemben in pogosto spregledan kos opreme za fotolov je stativ z ustrezno glavo in drugimi pripomočki, nastavki. Kompleten aparat z objektivom in vsemi dodatki, glava Markins in Sidekick Wimberly, ima težo najmanj deset kilogramov. Za to potrebuješ dovolj močne noge in idealen je karbonski stativ (Gitzo, Velbon, Sirui …). Vsekakor ne kupujte plastičnih ali majhnih stativov, ker so lažji in cenejši, saj niso uporabni za fotolov. Sicer dober komplet veliko stane, a je skoraj za večno. Je pa tudi res, da za safari iz avta ali čolna stativ ni vedno najboljša rešitev. Sam veliko fotografiram kar ‘iz roke’. Nastaviš na rafalno fotografiranje in upaš na najboljše …

Poseben projekt je energija za vso to silno opremo in shranjevanje posnetkov na lokaciji. Nujno je imeti polnilnike za baterije, računalnike ali image tanke, pretvornike na 24V ali 12V in več rezervnih baterij.

Prostor za fotografije. Image tank, večje število kartic ali računalnik (sploh majhni prenosniki so danes priročni in idealni za potovanja). Upoštevati je treba tudi, koliko spomina potrebuješ za takšno pot, za fotolov, kjer se veliko strelja na zalogo. Nekje praviloma vsaj dvakrat toliko, kot predvidevaš, da boš potreboval. Jaz nosim s seboj računalnik s 500 Gb diska, zunanji 1Tb disk (včasih dva) in preko 200 Gb kartic XQD, 250 GB CF in preko 400 GB kartic SD. Seveda je prostora na diskih preveč samo zame, a vedno se najde kdo v skupini, ki nima rezerve ali preprosto prinese premalo spominskih kartic s seboj. Verjemite, ko vidiš prvo antilopo v savani, ne moreš nehati fotografirati. Ko pa preideš na medvede, slone in leve, potem pa … Sam še vedno z deset- ali s štirinajstdnevne poti prinesem do 5000 posnetkov, z daljših pa tudi 8000.

Zaščita, nahrbtnik, čiščenje. Pri izbiri fotografskega nahrbtnika ali torbice moramo upoštevati, kaj bomo nosili s seboj in kako bomo potovali. Za afriški safari oziroma potovanje z letali imam fotonahrbtnik Thinktank, ki je še sprejemljiv za letalske družbe, da ti ga dovolijo vzeti s seboj kot ročno prtljago, in vanj naložim vse glavne stvari, s katerimi lahko delam tudi, če se druga prtljaga izgubi ali zamudi. To sta oba aparata, 500 mm in 70-200 mm objektiva, polnilnik za baterije, spominske kartice in računalnik z rezervnimi diski, bliskavica, puhalka za čiščenje, nekaj rezervnih baterij in nekaj glavnih filtrov. Moj Fuji z dvema, tremi objektivi gre v moj brezrokavnik, kjer je še vedno prostor za rezervno varianto – napolniti žepe s fotoopremo, če ti ne uspe nahrbtnika prinesti na letalo in ga želijo stehtati. Doslej še nisem imel večjih težav s tem, sem pa vedno pripravljen na rezervno varianto. Sem pa vljuden, včasih malo zmeden in ne vem za vsa pravila ali pa se branim s humorjem. Pomembno je, da uspe.

Zaščita pred prahom in vodo je prav tako pomembna. Če lahko imaš dva aparata in na vsakem po en objektiv, da ti ni treba menjavati na terenu, je idealno. No, včasih se le zgodi, da je treba menjati, ne nazadnje je lažje očistiti senzor po končanem potovanju kot ponoviti fotografiranje na lokaciji z nezanesljivimi modeli (živali). Za prah, ki se ni prilepil na senzor, imam veliko puhalko za zrak (čisti v zaprtem prostoru, kjer ni prahu), za objektive pa krpice. Občasno vzamem s seboj tudi kaj za mokro čiščenje, če vem, da bom slikal z zaprtimi zaslonkami (pokrajina). Do zdaj nisem imel večjih težav s peskom ali prahom. Za zaščito pred vodo imam Thinktankov dežni plašč za en aparat s 500 mm objektivom, ki je odličen in sem ga uporabljal le nekajkrat do zdaj, nikoli v Afriki, vedno le ob Amazonki in na morju v Angliji, kjer lahko nekaj ur zapored lije kot iz škafa.

Zvečer ko končaš aktivnosti, je dobro pregledati aparate in objektive, jih očistiti, napolniti baterije in spremeniti nastavitve, kajti večerne po navadi niso enake jutranjim in ni hujšega, ko prvi žarki osvetlijo levinjo na lovu, ti pa slikaš z ISO 3200, čeprav bi lahko uporabil ISO 400 (govorim iz lastnih izkušenj). Ravno tako je treba preveriti kartice, da se ti ne napolni kartica zjutraj po treh posnetkih (tudi to iz lastnih izkušenj).

Zakaj poudarjam jutra? Takrat je svetloba najlepša, nežna, sence ustvarjajo čudovite kompozicije. Ko se odpelješ na jutranji safari, si prvi, ki srečuje živali, te so takrat najbolj aktivne in možnosti za dober posnetek so idealne. Velika verjetnost je, da se bodo po srečanju s prvim fotolovcem umaknile in priložnost za fotografijo je enkratna – dobesedno. Če ti ob prvem srečanju z divjadjo menjaš kartico in baterijo, čez pol ure pa prestaviš še ISO, je veliko odličnih posnetkov slabše kvalitete ali zamujenih.

Veliko je še nasvetov, izkušenj, pa vseeno je vsako potovanje drugačno, sploh pri živalih na isti lokaciji vsak trenutek doživiš nekaj neponovljivega. In prav ta nepredvidljivost daje čar potovanjem in fotolovu. Res pa je, da z opremo, vredno nekaj tisoč ali deset tisoč evrov, nisi najbolj dojemljiv za avanture. Zato je treba kombinirati avanturo z zdravim razumom in varnostjo. Afrika na primer ni nič bolj nevarna ali strašna kot evropske ali druge države, le pripraviti se moraš nanjo in ne bo ti hudega. Najhuje, kar se ti lahko zgodi, je, da obsediš doma v strahu pred vsemi in zapraviš življenje. Ne mislim, da mora vsak v Afriko, mislim pa, da mora premagati svoje strahove (in izgovore) in uslišati vsaj nekatere svoje želje. In ob potovanjih po svetu vedno bolj spoznavaš tudi svojo deželo in samega sebe. Pa če ti je to všeč ali ne.