Sredi lanskega junija smo se odpravili na fotolov v Romunijo. Vsi, ki se zanimajo za ptice, vedo, da je delta reke Donave ena največjih atrakcij za ljubitelje živali, predvsem ptic. Tukaj gnezdi zelo veliko vrst ptic, še več jih prihaja in se zadržuje tukaj v času pomladne in jesenske migracije, sesalci so sicer bolj sramežljivi, a zlatega šakala in divje mačke ni tako težko videti.
Ultima Frontiera je posestvo, ki je specializirano za fotolov, imajo različne fotografske preže, golf vozila na električni pogon (deset vozil), ki jih lahko vsak vzame in se vozi po posestvu ter fotografira iz njih, čoln z maskirno mrežo za obisk jezer v delti in oddaljenih krajev, terenska vozila za safari slog fotografiranja … Skoraj vse, kar si lahko izmisliš. Res profesionalno in učinkovito. Prež je več kot 40, a vse niso hkrati aktivne, nekatere so samo za migracijske ptice, druge so stalne.
Najboljši del pa je število obiskovalcev. Delujejo tako, da sprejemajo samo skupine, in sicer največ dve skupini s šestimi fotografi in vodjo poti, torej nikoli več kot 14–15 fotografov hkrati, kar na število možnosti, ki jih imajo, pomeni, da si skoraj vsak dan lahko izbereš svojo prežo ali drug način fotolova. Ker je najbližji hotel oddaljen vsaj tri ure s čolnom, je idealno, da imajo svoj hotel in bivaš v centru vsega dogajanja. Vsak večer smo se dogovorili za naslednji dan, katere preže bomo obiskali, in si jih razdelili med našo skupino in skupino italijanskih fotografov. V ceni sta vključeni hrana in pijača, razen alkoholnih pijač, z izjemo enega piva ali kozarca vina ob večerji in kosilu. Sokovi, voda in druge pijače so vsem na voljo v hladilniku, ki ni nikoli prazen.
Kot sem že omenil, sem imel srečo, da mi je Nikon Slovenija posodil najnovejši profesionalni fotoaparat Nikon D5, sam pa sem že malo prej kupil Nikon D500. Oba fotoaparata sem sicer že testiral, a tokrat prvič na svojem področju – fotolovu, fotografiranju živali. Hkrati sem že drugič imel priložnost testirati nov Nikonov objektiv AFS 300 mm f/4,0 VR, ki je v kombinaciji z D500 »ubijalska« kombinacija.
Tehnične razlike poznate ali jih poiščite na internetu, tukaj je moj osebni vtis uporabnika, ki je specializiran za fotografiranje živali. Verjetno bi bile ugotovitve na drugih področjih drugačne, jaz se držim ptic in slonov.
Lightroom mi je pokazal, da sem naredil cca 70 odstotkov fotografij z D500 in 30 odstotkov z D5. Je torej D500 boljši? Ni tako enostavno. Zaradi crop senzorja na D500 je slika bolj povečana, kar za ptice, sploh manjše, pomeni veliko, in to je velik plus za D500. Ker je bilo že skoraj poletje, so bili tudi trenutki slabše svetlobe krajši in boljši visoki ISO ni bil potreben tolikokrat kot npr. v kakšnem gozdu, džungli … Glavni razlog je ta, da so merjenje svetlobe, AF in nasploh odzivnost D500 skoraj identični D5. Res je ergonomija D5 razred višje, a je tudi cena trikrat višja.
Kombinacije teh dveh aparatov in objektivov Nikon AFS 500 mm, AFS 300 mm in telekonverterja TC 1,4 dajo možnost osmih goriščnic od 300 do 1050 mm, če upoštevamo še crop v aparatu D500, pa do 1365 mm. In vse to lahko fotografiraš iz roke (kar zadeva težo, pustimo zdaj super ostrino ipd). Najbolj sem bil navdušen nad kombinacijo D500 in AFS 300 mm in TC 1,4. Dobiš fotoaparat z goriščnico (izrezom goriščnice) 630 mm, zaslonko f/5,6, skupna teža te kombinacije pa nanese nekaj čez dva kilograma. Idealna kombinacija za fotografiranje ptic v letu, za fotografiranje iz čolna, avta, česarkoli, kar se giblje, skratka odlično.
Kateri je torej boljši? Saj veste, da ni odgovora. AF, merjenje svetlobe sta skoraj identična, visok ISO, torej slikanje v slabih pogojih, vsekakor D, ergonomija, čas delovanja baterije, vse, kar rabijo profesionalni fotografi – D5. Če pa vam je visok ISO od D500 dovolj (nekje do 3200 brez težave) in vam crop senzor pomeni nekaj dodatnih mm pri slikanju oddaljenih predmetov, živali, potem je D500 vsekakor odlična izbira tudi za profesionalce.
In ptice Romunije? Vsekakor se še vidimo, verjetno v kakšnih drugih mesecih; ogromno možnosti je od pomladi do jeseni, pozimi posestvo miruje. Kar smo videli in posneli, je na fotografijah. Možnosti so izjemne, obiski nekaterih redkih ptic tudi omogočeni (seveda so v času gnezdenja omejeni ali prepovedani – ohranjanje narave je primarno za organizatorje in fotografe – vsaj naj bi bilo), preže za zlatega šakala zelo uspešne in tudi z vožnjo po posestvu jih lahko vidiš, jih je kar precej, več vrst čiger in pelikani so v velikem številu na jezerih … Čudovito foto popotovanje z res dobrimi pogoji za fotografiranje.
Tokrat je bilo malo več govora o opremi, a kaj, ko so naši lovi povezani z našo opremo, in ko je kaj novega, pač rad poročam, čeprav ugotavljam, da je zadnje čase skoraj vse, karkoli kupiš, že zelo dobro. Mnogo mojih kolegov ima Nikone, Canone in ti dve znamki pri fotolovu prednjačita, čeprav je na tržišču precej podobnih aparatov, ki bi lahko konkurirali, a se to ne dogaja. Najbolj pomembno je, da greš, oprema bo že dobra, če pa ni, si pa zapomniš, kaj si videl, tega ti pa nihče ne more ukrasti.
Romunija, država EU, o kateri imamo deljena mnenja. Čistoča in organiziranost sta precej nad pričakovanji, seveda je še precej več tradicionalnih starih vozil, od konja do osla, a avtomobili so kar blizu naši ravni, mesta nič ne zaostajajo, vse se razvija (ne vem, ali je to dobro ali ne). Upajmo samo, da bo narava ostajala v takšni kondiciji kot do sedaj, da se delta ne bo spremenila v komercialno ali masovno turistično področje, kajti kamor ljudje množično prihrumimo, največji davek ponavadi plačajo ravno živali.
no replies